Potovanje na Tajsko – Koncno na cilju, ali na začetku? :-)

Koncno na Tajskem

Nekateri ste verjetno ze nestrpni (a ne falimilja ), ker ni in ni najinih prispevkov. Sva pac na dopustu in tudi v bodoce ne obljubiva, da bo kaj boljse .. hi hi. No, pa vseeno, eno kratko porocilo o tem, kaj se je vse zgodilo v teh dneh.

Let je bil precej dolg, pa tudi nemiren, predvsem v zadnjem delu pred pristankom v Dohi in ker so malo pred tem postregli s hrano in pijaco, je te kar malo “letela po letalu”. Sicer pa nic posebnega. Na letalu je bilo precej Slovencev, nekaj med njimi jih je letelo – tako kot midva  – v Bangkok, precej pa jih je potovalo v New Delhi. V prvem poletu ( od Dunaja do Dohe so bili na letalu ekrani, kjer so se predvajali filmi, v poletu od Dohe do BKK (Bangkoka) pa je vsak imel na svojem sedezu ekran in na izbiro: gledanje filmov, igranje igric, spremljanje poti letala, ipd.

Bangkok

BKK: prvi obcutek – zelo vroce, soparno. Najprej skozi letalisko kontrolo (potni list, viza, letalska karta – komplet brez katerega ne mores naprej. Ko opraviva vse te formalnosti, v menjalnici zamenjava denar in se podava v iskanje prevoza do BKK. Se dobro, da sva bila oborozena z informacijami, saj so nama na izhodu hoteli za taksi zaracunati 900 THB.

V nadstropju nizje so cenejsi taksiji, pa tudi avtobusi vozijo. Odlocila sva se kar za avtobus (AE2 / 150 THB/oseba), ki naju je pripeljal na Khaosan Road, v blizini katerega je tudi najin hotel (New World Lodge). Utrujena in natovorjena z nahrbtniki, se po vrocini podava po Bangkoskih ulicah proti hotelu. V nosnice nama silijo “neznane in neobicajne vonjave”, ki prihajajo s stojnic, kjer na veliko pecejo in kuhajo. S kavljev visijo oskubljeni piscanci. Obhaja naju slabost. Da se izogneva mnozici med stojnicami, korakava kar po cesti, po kateri drvijo avtomobili, tuk tuki in motorji.

Koncno hotel. Dolga ura in pol cakanja, da uredijo najino sobo in potem po 24 urah poti utrujena padeva v posteljo in spiva 6 ur.

Prva hrana na ulici

Zvecer pa prva hrana in to kar na ulici – popecene ribe, popecena zelenjava, poskusiva se njihovo 6% pivo. Vse je zelo okusno in relativno poceni. Kar zadeva cene, je generalna ugotovitev, da so zelo razlicne in da definitivno ne drzijo cene, ki so napisane v Lonely planetu (vse je od +50/100%). Doziviva prvo nevihto, ki traja kaksno uro. Se obhod po ulicah v blizini hotela in nazaj v hotelsko sobo. Se vedno sva utrujena.

Naslednji dan se pes odpraviva do reke Mae Nam Chao Phraya, preko mostu se odpraviva na drugo stran. V reki se kopajo otroci. Zaideva v naselje, ki ga sestavljajo kolibe na kolickih, med katerimi se igrajo goli otroci, pred vhodi pa posedajo starejsi ljudje. Preprosti in revni, pa vendarle premorejo topel nasmeh, med tem ko si naju radovedno ogledujejo. Zelo verjetno je, da prvic v svojem zivljenju vidijo belca. Nehote sva zasla in zmotila njihov mir. Fotoaparat in kamera ostaneta v roki, neuporabljena.

Tuk tuk

Z ladjico preckava reko in pocakava na ladjico, ki vozi po reki navzdol. 18 THB naju stane prevoz do postaje Tha Tien, kjer izstopiva. Pot nadaljujeva do Golden palace. Med potjo se zgodi klasicna finta, na katero opozarja tudi Lonely Planet. Pristopi tip in se pozamina od kje sva. Slovenija ni na seznamu njemu poznanih drzav, kar pa ga ne ovira pri nadaljevanju akcije. Pove, da je pred nami omenjena palaca in Wat Pho, vendar sta pravkar zaprta, ker je cas kosila. Je pa v blizini nek drug tempelj, ki je v tem casu odprt. Na zemljevidu nama kaze (in rise) kje se nahaja in ponudi, da naju s tuk tukom odpelje tja. Pa se do drugega templja, itd… Za samo 10 THB. Nasmehneva se in privoliva, itak sva zelela preveriti, ce je res, kar pise v Lonely Planetu. Pa se casa imava na pretek.

Šofer tuk tuka

Sofer tuk tuka je simpaticen mlad fant, ki za silo razume/govori anglesko. Odpelje naju do prvega templja (stojeci buda) in nama naroci, naj nikar ne hitiva in da naju bo pocakal. Ogledava si tempelj (ki ga vidiva tudi iz najine hotelske sobe) in ko se vrneva, naju fant se caka. Naekrat ga “pritisne” in naroci nama, naj ga pocakava. Med tem se z nama v pogovor zaplete tip, ki (slucajno) poseda na klopci. Po daljsem pogovoru nama predlaga, da se oglasiva v TAT (turisticni agenciji). Med tem se vrne najin sofer in Tajec mu naroci, kam naju naj odpelje. V turisticni agenciji naju prijazno sprejmejo, postrezejo osvezilno pijaco in dogovorimo se, kam bi zelela. Seveda naju zanima se cena, ki bi za to, kar zeliva videti znasala 47.000 THB. Ogromno denarja. Zahvaliva se za gostoljubje in  poveva, da morava o vsem se premisliti in da se bova zagotovo se vrnila (ha ha). Pridobila sva kar nekaj informacij, ki nama bodo koristile. In to je tudi bil edini cilj najinega obiska TAT.

Sofer tuk tuka je bil malo razocaran nad nama, saj bi v primeru, ce bi se odlocila za njihove storitve, prejel provizijo. Ker je ostal “praznih rok”, naju je v sosednji ulici izkrcal pred trgovino, v kateri ti izdelajo obleko po narocilu. Ustregla sva mu in se po trgovini sprehodila, kupila seveda nisva nicesar. Potem sva ga prosila, da naju odpelje do hotela in malo sva mu morala pomagati, da je hotel sploh nasel. Placala sva mu 20 THB in se poslovila. Bilo je prav zabavno.

Kanchanaburi

Po dvodnevnem potepanju po BKK odpotujeva z avtobusom (99 THB/oseba) v Kanchanaburi, kjer se srecava z najinim Tajskim prijateljem Natom. Ob prijetnem klepetu ob kavici pridobiva se nekaj informacij “iz prve roke”.
Nat nama rezervira sobo v Sugar Cane Guesthousu, najina sobica dobesedno plava na reki Kwai. Na pogled zelo lepo, kar pa ne morem trditi za bivanje v njej, saj je vrocina kljub klimi neznosna. Cena: 550 THB (zajtrk ni vkljucen v ceno), soba brez klime: 350 THB. Naslednji dan se odlociva za spremembo lokacije in sicer izbereva Apple Guesthouse . Bistveno boljsa izbira, bungalovi so v notranjosti (niso ob reki), v prijetni senci palm.

Organizirano sla sva gledat Tiger temple, ki je priblizno 40 km oddaljen od Kanchanaburija. Prevoz: 130 THB/oseba, vstopnina 300 THB/oseba. Izkazalo se je, da je zelo pomembno kdaj prides tja, saj na koncu tigre odpeljejo iz nekaksne gramoznice v kletke (sicer samo polezavajo v gramoznici) in nahranijo ostale zivali. Mali prasici krulijo in prosto tekajo med obiskovalci. Kar se tice tigrov, vse skupaj  poteka po natancno izdelanem planu: postavis se v vrsto za slikanje, odloziti moras vso opremo (ne smes biti nadisavljen in rdeca oblacila so prepovedana) in potem prideta dva vodnika. Eden te pelje do tigrov, drugi pa te s tvojim aparatom (ali kamero) snema. Torej pozor: Ce sta dva in imata samo en fotoaparat naj gre najprej eden in sele ko se ta vrne, naj gre noter tudi drugi.

Erewanski nacionalni park

Naslednji dan sva najela motor (150 THB za cel dan + 180 THB bencin). Prevozila sva okoli 150 km, saj sva sama sla na most na reki Kwai in v Erewanski nacionalni park gledat njihove slapove. Cena za osebo preko agencije je 790 THB + 400 THB vstopnina, ki jo placas posebej.

Zgodila se nama je prigoda, saj nama je na motorju “sla” sprednja guma. Zaustaviva na crpalki, kjer nama pokazejo, da je na drugi strani (kao) vulkanizacija. Sva midva neka sreckovica . Zracnico so nama zaflikali za 20 THB, kar je obicajna cena, ki jo placa “farang”, kot Tajci imenujejo belce, ko ne vedo tocno, kaksno ceno naj postavijo. Zracnica je med popravilom gorela in sprasevala sva se, ce se bo se kdaj sploh dala napolniti z zrakom. A je zdrzala najino pot.

V blizini zelezniske postaje je vecji nocni market, na katerem imajo zraven vsega ostalega tudi odlicne slascice (10 THB/kos). Njami. Omeniti velja, da so na marketu nekatere reci (voda, fanta) za 50% cenejse, kot naprimer v 7/9 trgovini.

Prigod je veliko, nama pa se ne da pisati … saj naju (upam da) razumete. Mogoce pa kak drug dan kaj vec napiseva.

Jutri od tukaj odputujeva z busom nazaj v BKK in na letalisce, popoldne letiva v Chaing Mai.

Trenutni povzetek

• prijazni, nasmejani ljudje zivijo v revscini
• hrana je zelo okusna, najboljse se je na ulici (ceprav ulica ne disi najbolje .. hihi)
• za 160 THB (800 SIT/3,3 EUR) se dva odrasla do sitega nahranita, popijeta coca/colo in kavico
• cene v mestih so veliko visje (npr. ura interneta v BKK: 120 THB, v Kanchanaburiju 30 THB)

Fotografije: Simona Kramberger in Marjan Laznik