Prijetno presenečenje
Ko zazvoni telefon
Ko se je na mojem mobilniku izpisala številka +39340xxxxxx si nisem niti v mislih predstavljal, kako bo potekal pogovor. Oseba na drugi strani se je predstavila kot Zvetan, priimek sem preslišal. Povedal je, da si je ogledal moje fotke na spletu, še posebej so mu bile všeč fotke Petye Ivanove, operne pevke, da je tudi sam operni pevec in da želi, da bi ga fotografiral. Nato še, kdaj lahko pride na fotografiranje v Maribor in, ali obstaja možnost, da bi ga prišel fotografirat v Rim v Italijo. Pričeli so se dogovori, ki sva jih nadaljevala še v naslednjih dneh. Pokazala se je možnost uskladitve terminov za vikend od 22-24.avgusta 2009, padla pa je tudi odločitev, da pride Zvetan iz Nemčije, kjer se trenutno nahaja, v Maribor.
Še ko sem se peljal ponj v Ljubljano na letališče, nisem bil čisto prepričan, da vse skupaj ni kakšna potegavščina :-)
Priletel je z letalom ob 11.10 iz Nemčije preko Zuricha v Ljubljano. Po poti proti Mariboru sva se že pogovarjala kot prijatelja, ki se že dolgo poznata. Povedal mi je, da je po rodu Bolgar, vendar je iz dežele odšel pred 20-timi leti, potem pa je bival v Nemčiji, Avstriji in Švici, sedaj pa živi v Italiji. In še veliko drugih reči. Da je zelo ponosen na svojega sina, da je za fotografiranje namensko izgubil 5 kilogramov, si kupil nekaj Armanijevih izdelkov in opazil sem, da se blazno sekira, kako bo izgledal na fotkah. Kot mnogi umetniki tudi on preboleva ljubezen svojega življenja, ki pa očitno nima oz. ni imela bodočnosti.
Fotografiranje je za nama, Zvetan Michailov je pravkar na poti v Ljubljano oz. je verjetno že tam. Kot mnogim umetnikom tudi meni godi, če kdo pohvali moje slike ali fotografsko razstavo. Potrditev svojega dela na ta način, pa še nisem doživel. Niti v sanjah nisem pričakoval, da bi kdaj kdo pripotoval toliko kilometrov samo zato, da bi ga fotografiral in to izključno samo s tem namenom. Priznam, da je občutek veliko boljši, kot pri trepljanju po ramenih in poslušanju o tem, kako dober umetnik si.