Smo fotografi res tako čudni ljudje?
Navedba avtorja fotografije
Pravkar me je klical bivši sodelavec Marko, me povprašal kako je “izpadlo” jutranje fotografiranje varnostnikov na prevozu denarja in mi “mimogrede” omenil, da v ateljeju, kjer pripravljajo novo knjigo o varovanju, komplicirajo glede podpisa fotografij.
Že spet ista pesem! Razumem, da ne bodo pod vsako fotografijo napisali avtorja fotografije, čeprav bi tudi to lahko, bo pač na koncu knjige pisalo “Fotografije: arhiv varnostnih služb”. Vprašam ga, v čem je razlika, če potemtakem napišejo “Fotografije: Marjan Laznik, arhiv varnostnih služb”. Odgovora ni vedel, zato se dogovoriva, da bom kontaktiral atelje. Me pa res boli kita, če ostali fotografi (če so seveda sploh seznanjeni s tem, da bodo njihove fotografije uporabljene v knjigi) ne zahtevajo, da so podpisani. Sam pri tem vztrajam, saj je to navsezadnje tudi moja pravica.
Sem zaradi tega res čuden?
Žal je res prava štala s tem podpisovanjem avtorjev pod fotografijami, kar pa je samo odraz pravega stanja glede fotografije in avtorskih pravic pri nas. O tem sem itak že pisal v enem od prejšnjih prispevkov, nič pa ne škodi, če malo ponovimo. Verjetno bi se stanje bistveno popravilo, če bi nas bilo več takšnih “komplikatorjev”, ki bi težili s podpisovanjem oz. objavo opravičil, takrat ko so nas “pozabili” podpisati.
Od jamranja k dejanjem, edino to je naša rešitev.
Rešitev težave!?
Pa tako dober načrt sem imel!
Preberite tudi: Osnovni podatki o avtorskih in sorodnih pravicah