Presenečenje!

Po usklajevanju terminov smo se z Matejem dogovorili, da bo skok v soboto 23.junija 2007 na letališču v Slovenj Gradcu (v Mariboru trenutno skoki niso dovoljeni, ker je letališče mednarodno, zakonodaja, itd.). Tam naj bova približno okoli 17.ure, če želiva, lahko prideva tudi prej.

Zbudila sva se v deževno sobotno jutro. Nič ni kazalo na to, da bi ta dan lahko opravili skok. Ker pa se je vreme popoldne izboljšalo, sva se kmalu po 14.uri odpravila na pot. Bolj kot sva se bližala Koroški, lepše je bilo vreme in kmalu naju je pozdravil sonček.

Na prostoru za padalce sva poiskala Mateja in dogovorili smo se še o vseh podrobnostih. V tistem trenutku je tudi padla ideja o tem prispevku oz. reportaži o samem dogajanju. Moja želja, da bi bil prisoten tudi v letalu, da še tam naredim nekaj posnetkov je pogojena z dvema ali več faktorji (prostor v letalu, vsak potnik oz. padalec plača prevoz, hitro spuščanje) in zaradi tega sva se z Urošem Kokolom (eden od padalcev) odpravila do lastnika in pilota letala Damijana Cehnerja, kateri je po predstavitvi ideje dal zeleno luč in me prijazno sprejel v letalo.

Med tem so padalci pripravili svoja padala, novinci so dobili še zadnja navodila in začelo se je vkrcavanje na letalo. Zloženi kot sardelice smo se počasi vzpenjali v višave, vsak svojih misli in občutkov. Na 1500 m je izskočil eden od novincev, tokrat še s pomočjo zanke (gurtne), naslednjič bo mogoče skočil že brez. Na 3500 m da Matej še zadnja navodila svojemu “partnerju” v tandemu, ga nežno potreplja po glavi in ga še zadnjič spodbudi. Brez skrbi. Vse se bo dobro izteklo. Strah je dobrodošel, pretiran pogum pa odveč. Na 3800 m se odpro vrata, sledi še pozdrav. Padalec-snemalec in tandem se pripravijo in že jih več ni. Proti zemlji drvijo v približno 40 sec prostem padu z več kot 200 km/h, šele na 1500 m se bo odprlo padalo in počasi bodo odjadrali proti tlom.

Med tem letalo napravi zavoj in se strmo spušča. Čas izkoristim za fotografiranje Damijana med pilotiranjem. Le nekaj sekund po pristanku padalcev se tal dotakne tudi Canguro SF600.

Sledi ponovno zlaganje padal in v tem času se Matej in drugi padalci ne dajo motiti.In potem nastopi svečan trenutek tudi za Simono. Na zunaj ni videti strahu, verjamem pa, da v njej kar vre. Obleče kombinezon, Matej ji namesti varnostne pasove. Sledi “suha vaja”. Ležeta na tla, Matej ji pokaže, kakšen bo položaj rok, ipd. Še namestitev čelade in že se napotijo proti letalu. Še zadnje fotografiranje, motorji letala zarohnijo in poletijo v nebo.

Ko je letalo visoko v zraku se nenadoma pojavijo “pikice”. Skočili so! Nekaj trenutkov zatem se pokažejo padala različnih barv. Poiščem Matejevo rumeno-zeleno in naredim nekaj posnetkov. Nekdo od veselja vriska. Padala postajajo vedno večja in nekaj trenutkov zatem že pristanejo.

Čas za čestitke, fotografiranje in kmalu zatem še ogled video posnetka, ki ga je napravil padalec s kamero. Enkratni občutki, čudovit spomin. Hvala vsem. Tokratno darilo za rojstni dan je bilo res nekaj posebnega.

Več informacij o skoku v tandemu: 040 186 699 (Matej Jerman), ali 041 469 545 (Damijan Cehner),  spletna stran: Aviofun

Fotografije: Marjan Laznik