Telefon: 080 88 72
Fotomedia, Marjan Laznik s.p.
Domov / Razno /

Osnovni podatki o avtorski in sorodnih pravicah

Osnovni podatki o avtorski in sorodnih pravicah

23. 8. 2007 @ 20:20

Kaj so avtorska dela?

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, na primer:

 

  • govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot so leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot so slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Kaj ni varovano kot avtorsko delo?

Kot avtorsko delo niso varovani:

  • ideje, načela, odkritja;
  • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
  • ljudske književne in umetniške stvaritve.

Kdo velja za avtorja?

Avtor je fizična oseba, ki je delo ustvarila. Avtor je praviloma tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na izvirniku ali pri objavi dela.

Kaj je izkoriščanje avtorskega dela?

Kot produkt človekovega duha je avtorsko delo nematerialna dobrina, ki pa jo je možno z določenimi postopki reproducirati v telesni obliki (izdelava kopij) oziroma netelesni obliki (priobčitev javnosti) ali predelati v novo avtorsko delo (prevod, adaptacija), čemur pravimo izkoriščanje avtorskega dela.

Kaj je avtorska pravica?

Avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.

Kaj so materialne avtorske pravice?

Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu.

V zadnjem času se materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela (pravica distribuiranja, pravic dajanja v najem).

Kaj so moralne avtorske pravice?

Moralne avtorske pravice predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom. Moralne avtorske pravice zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo.

S pomočjo moralnih avtorskih pravic bo avtor lahko zahteval, da se na vsakem primerku avtorskega dela ali ob vsaki javni priobčitvi avtorskega dela navede njegovo ime, se uprl skazitvi ali okrnitvi svojega dela itd.

Kaj so druge pravice avtorja?

Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo (sledna pravica, pravica javnega posojanja) ali kak drug premoženjski interes (pravica dostopa).

Kako postane avtorsko delo varovano?

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Primer: ko pisatelj napiše roman, je njegovo delo že varovano in ima na njem avtorsko pravico. Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Kaj so sorodne pravice?

Sorodne pravice so pravice fizičnih ali pravnih oseb, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti. Imetniki sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov (zgoščenk, magnetofonskih kaset itd.), filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz. Sorodna pravica traja praviloma 50 let od njenega nastanka.

Kako se pridobi pravica do uporabe avtorskih del?

Pravica do uporabe (izkoriščanja) avtorskih del se praviloma pridobi z avtorsko pogodbo, sklenjeno neposredno z avtorjem ali z ustrezno kolektivno organizacijo avtorjev, ki zastopa avtorje določene vrste avtorskih del.

Kdaj je uporaba avtorskih del prosta?

Zakon dopušča izjeme, ko je uporaba avtorskih del prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Prosto je tudi reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del v največ treh primerkih za privatno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov (arhivi, knjižnice, šole).

Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo s prostim privatnim reproduciranjem njihovih del, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so ga dolžni plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del.

Kaj je zakonita licenca?

Zakon pozna tudi primere, ko je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja, vendar je uporabnik dolžan plačati denarno nadomestilo za uporabo dela (ponatis že objavljenih člankov v periodičnem tisku, objava odlomkov književnih del v čitankah), kar imenujemo zakonita licenca.

Kaj je kolektivno upravljanje avtorskih pravic?

Kolektivno upravljanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic bolj preprosto in učinkovito upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del. Posebej za ta namen se ustanovijo kolektivne organizacije avtorjev, ki nastopajo kot kolektivni zastopnik avtorjev določene vrste del (glasbenih, književnih, avdiovizualnih itd.) iz vse države.

Na podlagi recipročnih sporazumov med ustreznimi kolektivnimi organizacijami iz različnih držav je omogočeno kolektivno upravljanje pravic domačih avtorjev v tujini in tujih avtorjev pri nas. Domačim uporabnikom avtorskih del je na ta način omogočen dostop do repertoarja del avtorjev tako rekoč z vsega sveta.

Kdo je v Sloveniji pristojen za avtorskopravo?

Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za pripravo zakonodaje s tega področja, za izdajo dovoljenj kolektivnim organizacijam za opravljanje njihove dejavnosti ter za nadzor nad njihovim zakonitim delovanjem.

Do sedaj je izdal dovoljenje Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (Društvo ZAMP Slovenije) za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov, Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Združenje SAZAS) za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe ter Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF) za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih.

Urad je izdal tudi dve začasni dovoljenji, in sicer Avtorski agenciji za Slovenijo (AAS) za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v primeru privatnega in drugega lastnega reproduciranja, ki se je nanašalo le na pobiranje nadomestil, medtem ko je bilo njihovo razdeljevanje v pristojnosti posameznih kolektivnih organizacij in reprezentativnih združenj (dovoljenje je prenehalo veljati dne 1.7.2006), ter Združenju SAZAS za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, ki velja do ustanovitve ustrezne kolektivne organizacije.

 

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino

Share this article

Komentarji

Komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: